Proti Bodenskem jezeru

 Na povabilo avstrijskih bibliotekarjev sem se odpravil na njihovo letno srečanje v Bregenz ob Bodenskem jezeru. Ker pa na tovrstnih srečanjih običajno ni časa za potepanje, in ker sem vedel, da je ob Bodenskem jezeru storodavni samostan St. Gallen s čudovito knjižnico, sem se na pot odpravil malce prej, da bi si želeno lahko v miru ogledal. Želel sem sicer, da bi me na poti spremljala Darja, a letošnji maj je bil žal prepoln obveznosti.

Proti cilju sem se odpravil po poti ob reki Dravi,  ki so si jo (do Konstance) pred šesto leti izbrali tudi popotniki iz rodbine celjskih grofov.

Pri Spittalu sem zavil v dolino reke Drave, kjer sem  naletel na zanimiv grad, ki se (podobno kot pri nas) nahaja v gozdu visoko nad levim bregom reke Drave. Tudi imenuje se podobno Ober Drauburg (Gornji Dravodgrad).

le da so v njegovi okolici že prav visoke gore.

 Kmalu za ostalinami antičnega mesteca Aguntum

 se nahaja mestece Lienz,

kjer se po njihovem začenja jug ;-).

Tukaj je reka Drava še kar široka,

 

mnoge idilične vasice

 pa dobro živijo predvsem zaradi prodaje lesa.

  

 Reka je seveda iz kraja v kraj ožja,

vse do toblaškega polja, ki se nahaja na nadmorski višini nekaj čez 1200m.

Tam pa je nedaleč vstran od vasice Innichen (ital. San Candido) tudi izvir reke Drave.  Prav v Innichenu je bil že v času Karantanije postavljen starodavni samostan, od koder je bavarski knez Tasilo usmerjal pokristjanjevanje upornih Karantancev. Ti južnotirolski kraji so danes italijanski, a šele od konca prve svetovne vojne, večinsko pa so naseljeni z Nemci, saj se nahajajo povsem blizu avstrijske meje.

 

"Moj" izvir Drave med krajema Innichen in Tobiach.

Gore, nad izvirom Drave se nahajo "špice" treg čevlarjev oz. Dreischusterspitze (Punta dei Tre Scarperi)

Tri kraju Toblach, me je presenetila tabla, da je do Benetk le 200 km skozi lično alpsko dolino

ob kateri je skoraj že kičasto toblaško jezero.

Pot se začne nato spuščati v nižino...

Mittewald

in pod prelazom Brenner, pridemo do ličnega južno tirolskega mesteca Brixen (ali Bressanone), kjer je sedež briksenške škofije, ki jev preteklosti posedovala tudi naš Bled.
Sedež škofije je v veličastnem dvorcu.

samo mestece, pa je majhno, a vseeno zelo simpatično

in polno cerkva in zanimivih spomenikov.

Katedrala je fascinantno velika,

vendar je mene vseeno bolj navdušil poslikan križni hodnik tik ob njej.

Ker so bili na avtocesti večkilometerski zastoji, sem se odpravil proti Insbrucku čez Brenner po stari cesti, a se kolonam vseeno nisem povsem izognil.

S tem sem imel sicer več možnosti za fotografiranje, a ker sem bil že malce utrujen od vožnje sem od Insbrucka šel po najkrajši poti

 do Bodenskega jezera, ki sem ga pri Rorschachu dosegel okoli osmih zvečer.

 

Kljub pozni uri sem želel dobiti vsaj prvi vtis o St. Gallnu, ki je bil seveda zelo prijeten.