nedelja, 6. november 2022

Potep po Toskani


O potepanju z avtodomom smo se pogovarjali že dlje časa, a na koncu nas je hitra odločitev za tak način vseeno presenetila in iskreno povedano celo malce prestrašila. Avtodom smo si izposodili (skoraj) pri sosedu in osemmeterski velikan se mi je sprva res zdel skoraj neobvladljiv,  a je nato dokaj kmalu postal prav prijeten dom na našem prazničnem potovanju v Italijo.
 
Čas odhoda smo kar en čas premikali, ko pa se je Maša dokončno odločila, da ostane raje doma, smo se podvizali in se odpravili na pot takoj v nedeljo zjutraj. 

Iz meglene ljubljanske kotline smo prišli na sonce že kmalu po Vrhniki in toplo jesensko sonce nas je nato spremljalo prav vse dni našega izleta. 


    



Sprva smo si sicer nameravali ogledati Firence, a ker nas je prijazna lenarška avtodomarska naveza opozorila na tamkajšnjo praznično gnečo, smo obrnili zastavljeno pot in spoznavanje Toskane začeli v Sieni, romantičnem mestecu, ki nam je bilo blizu predvsem zaradi nekdanjega tajnika cesarja Friderika III, Eneja Silvija Picolonijia,  ki je za svoje zasluge na cesarskem dvoru postal celo Tržaški škof, nato pa celo papež Pij II. Do njegovega rojstnega mesteca se danes lahko povzpneš kar po tekočih stopnicah. 




Za naše pojme kar velika katedrala je iz XIV. stoletja je zaradi kombinacije črno-belih marmornih zidakov tipično toskanska, a za nas vseeno izjemno doživetje. Cerkev so v času razcveta Siene skušali precej povečati, a kernso prišli težki časi, prenova ni bila nikoli zaključena in zato je danes v bistvu zelo svojevrsten torzo.



Verjetno največja znamenitost cerkve je (nekdanja) Picolominijeva knjižnica, ki je bogata poslikana s prizori iz bogatega Enejevega življenja.







Čeprav je bila nedelja zvečer, je glavni trg povsem zaživel šele v večernem mraku.


Nekateri smo še sicer želeli uživati v lokalnem festivalu kostanja, a kaj ko je naša mala želela v avtodom, da bi se lahko šli še družabne igre.







Naslednji dan smo se ustavili najprej v mestecu San Gimignano, ki slovi po ohranjenosti svojih visokih mestnih stolpov. 









Od tam smo se odpravili proti Tirenskem morju, kjer smo malce počofotali,







nato pa smo se odpravili proti bližnji Pisi.





Poleg stolpa nas je navdušila krasna akustika velikanske krstilnice in seveda sama glavna katedrala.



Punci sta (menda) hitro zaspali, s Filipom, pa sva se odpravila preganjati mestne čarovnice. 





Naslednji dan smo se že zgodaj namenili proti bližnji Lucci, saj nismo vedeli, da je v mestecu že nekaj dni festival ljubiteljev stripov in videoigric, ki je menda največji v Evropi. Maskirani oboževalci so seveda  zaznamovali vse ulice in trge in prav zanima me, kakšen vtis bi nam pustilo mestece brez vse te množice super junakov.
 















Po poznem kosilu smo se odpravili proti Firencam.
 

kjer smo našli super parkirišče za AD, nedaleč vstran od starega mesta.













Po večernem polnjenju telefonov v lokalih smo se utrujeni spravili spat.
Zadnji dan našega potepa, smo se sprehodili še po veliekm parku Boboli 
 















in seveda še po centru mesta, da smo si lahko ogledali še notranjost katedrale in druge znamenitosti,
 









pozno popoldne, pa smo se odpravili domov proti Kamniku, kamor smo srečno prispeli malo pred polnoči.