Svet se vrti dalje: maj 2016

Po obisku Konstance sem šel še na pot okoli Bodenskega jezera. Najprej sem se ustavil na največjem od treh otočkov na Bodenskem jezeru imenovanem Reichenau, ki je od leta 2000 na UNESCOVEM seznamu kulturne dediščine zaradi izjemne zgodovinske dediščine. Na otoku sto kar tri zelo stare cerkve. Cerkev Sv. Jurija je nastala že v devetem stoletju. Ustanovitelj cerkve je opat Hatto III (888-913) je bil hkrati nadškof v Mainzu ter osebni tajnik cesarja Arnulfa Koroškega. Hatto je spremljal cesarja na romanju v Rim, kjer ga je papež leta 896 okronal za cesarja. Legenda pravi, da je Hatto na potovanju dobil od papeža v dar relikvijo glave Sv. Jurija in da je zato po vrnitvi na otoku postavil cerkev in benediktinski samostan.

Cerkev slovi po zelo starih, a prav zato tudi zelo slabo ohranjenih freskah.

Zanimivo pa se mi zdi tudi dejstvo, da so v času, ko še ni bilo razširjenih grafičnih predlog za slikarje, ti freske slikali tudi po predlogah iz knjig .

V enem od kodeksov je namreč prikazan motiv kako je Jezus ozdravil obsedenega (Codex Egberti, Reichenau ok. 980)

na freski v cerkvi sv. Jurija, pa je to prikazano takole:

Jezus pomiri neurje na Galilejskem jezeru (Evangeliarij Otona III. Reichenau ok. 1000)

in še isti motiv v cerkvi Sv. Jurija

v cerkvi pa lahko najdemo star, a zanimiv motiv, ki opozarja na nevarnost ženskega klepetanja:

Iz otoka sem se nato po stranskih cestah

odpravil dalje okoli jezera. Na severni obali sem med vožnjo zagledal precej novejšo, a vseeno zanimivo cerkev.

Čeprav sem bil že mimo in sem tega dne videl že kar nekaj cerkva, poleg tega pa je bilo tik pred mano obnovljeno koliščarsko naselje, sem se vrnil nazaj in parkiral v sadovnjaku, da sem se lahko od zadaj približal cerkvi Birnau.

ki je bila leta1750 postavljena med vinogradi, in visoko nad obalo Bodenskega jezera.

Že sama fasada razkriva baročno naravo cerkve, a čeprav sam nisem ljubitelj tega sloga

me je notranjost vseeno šokantno presenetila.

Na poti dalje, sem še videl, da je jezero zelo živahno

tudi v vetru

inBodenskega , da je severna obala Bodenskega jezera prepletena z vinogradi.

Tik preden sem prišel v Bregenz, sem se ustavil še na romantičnem otočku Lindau.

V Lindauu so me najprej impresionirale umetelne luči v parku.

V ponedeljek zjutraj sem se najprej odpravil do 25 km oddaljene Konstance, ki pa je že na nemški strani (skoraj neopazne) meje. KEr sem bil v mestu natanko 600 let po sežigu češkega učenjaka Hieronima Praškega, me je zgodovina koncila začela še bolj zanimati.

Konstanca se je v zgodovino zapisala zaradi svoje pomembne lege na poti med Nemčijo in Italijo. Že nemški cesar Friderik Barbarosa (Rdečebradec) je tukaj 25. junija 1183 podpisal Konstanški mir, v katerem je (v zameno za politično podporo) severno italijanskim mestom zagotovil veliko stopnjo avtonomije, zato ga nekateri imenujejjo celo nemška Magna chharta.

Naslednji zgodovinsko pomemben dogodek se je v Konstanci odvijal pred nekako 600 leti, saj je bil tukaj velik cerkveni zbor ali Koncil, ki ga je v Konstanci leta 1414 sklical na pobudo nemškega kralja Sigismunda (eden od treh tedaj vladajočih) papež Janez XXIII. Konstanca je bila od takrat kar tri leta svojevrstno središče sveta, ker sta v njej živela tako papež (in to ne samo eden), kot rimsko/nemški kralj (in poznejši cesar) Sigismund Luksemburški (ki je bil mimogrede poročen z "našo" Barbaro Celjsko). V mestu se je takrat naselilo kakih dvajset tisoč gostov - kardinali, škofje, teologi, knezi, plemiči in še vse njihovo spremstvo.

Postavitev kipa (Balazacove) kurtizane Imperie je leta 1993 dvignil precej prahu, danes pa je

ta deset meterski kip iz betona, pogosteje na fotografijah mesta, kot njegove številne cerkve

O dogajanjih na koncilu nam priča več kronik, eno najbolj znanih pa je spisal (in tudi bogato ilustriral) sin konstanškega mestnega pisarja kronist Ulrik iz Richentala, ki ni bil s koncilom povezan le literarno, ampak tudi organizacijsko. Ker je bil eden prvih, ki je vedel za organizacijo koncila, si je s predhodnim zakupom hrane, slame, sena in ležišč pridobil tudi precejšnje premoženje. Kot dober poznavalec razmer je spremljal papeške oglednike po okoliških vaseh, ko so se informirali o možnostih namestitve v Konstanci in okolici. Za saškega vojvodo Rudolfa, pa je moral pripraviti celo seznam vseh prodajalk ljubezni. S pomočnikom sta menda naštela čez 700 prostitutk, nato pa prenehala s štetjem. ;-)

Stavba koncila v pristanišču

KEr je koncil trajal več let bi bilo natačno popisovanje precej obsežno. Najbolj prelomni dogodki koncila pa so verjetno bili:
- prihod papeža Janeza XXIII: 28. oktobra 1414
- prihod češkega pridigarja Jana Husa: 3. novembra 1414
- svečana otvoritev Koncila v Konstanci: 5. novembra 1414
- aretacija Jana Husa: 28. novembra 1414
- prihod nemškega kralja Sigismunda: 24. decembra 1414
- veliki viteški turnir, ki ga je papež Janez XXIII izkoristil za pobeg iz Konstance: 20./21. marec 1415
- koncil se razglasi za nadrejenega vsem papežem (Haec Sancta): 6. april 1415
- aretacija Janeza XXIII.: 17. maj 1415
- odstop papeža Gregorja XII. : 4. julija 1415
- obsodba in sežig Jana Husa: 6. / 7. julija 1415
- Sigismund zapusti Konstanco in gre na pogovore s protipapežem Benediktom XIII.: 14. julija 1415
- obsodba in sežig Hieronima Praškega: 30. maj 1416
- odstavitev papeža Benedikta XIII: 26. julija 1417
- izvolitev novega papeža Martina V.: 11. novembra 1417
- svečano 45. - zaključno zasedanje koncila v Konstanci: 22. aprila 1418

Portret kralja Sigismunda v (današnji) cerkvi sv. Trojice

Koncil je bil velik triumf nemško/rimskega (pa tudi češkega in madžarsskega) kralja Sigismunda, ki je z veliko naporov po mnogih desetletjih dosegel enotnost papeštva in vrnitev edinega papeža v Rim. V zameno za papeško podporo pa je Sigismund žrtvoval češkega pridigarja Jana Husa (in njegovega prijatelja Hieronima Praškega), ki je glasno kritiziral napake papeštva, rimske kurije in trgovanja z odpustki. Zaradi te žrtve, je nato prišlo do večletne vstaje na Češkem in Husitskih vojn, ki so terjale mnogo življenj in so za mnoge bile le predigra še bolj krvave verske vojne v XVII. stoletju: tridesetletne vojne (1618-1648).

Freska neznane (?) kraljice na prestolu v isti cerkvi

S Sigismundom je seveda v Konstanco prišla tudi njegova žena Barbara, grofica Celjska, ki je med bivanjem v Konstanci živela v dvorcu Lanzenhof.

Barbara s spremstvom na koncilu v Konstanci

Ob njej pa so bili tudi njeni celjski sorodniki, oče Herman II, brat Friderik II. in sestra Elizabeta. Kronike še omenjajo, da so celjski grofje prišli na koncil v pratežu 44 oprod in kar 300 konjev, nastanili pa so se v okolici mestne cerkve Sv. Štefana. Grof Friderik II. je 20. marca 1415 celo nastopil na turnirju, kjer je premagal avstrijskega vojvodo Friderika, to pa je bil tudi edini dogodek na katerem je stopil iz sence svojega vplivnega očeta, ki je navzlic nepoznavanju latinščine (ki je bila tedaj glavni diplomatski jezik), hotel biti vključen v najpomembnejše politične razprave.

Celjski grof Herman, kot vitez v Konstanci (iz Ulrikove kronike)

Ampak, tudi če odmislimo vso to burno zgodovino, je Konstanca danes simpatično turistično mestece, z lepimi hišami, pisanimi fasadami,veličastnimi cerkvami in simpatičnimi ulicami polnih s sprehajalci.

V okolici Konstance je otroštvo preživel tudi znameniti izdelovalec zračnih plovil Ferdinand grof von Zeppelin.

Pristanišče pa je še danes polno pernatih letalcev.

Nekatere mestne hiše že s svojo višino pričajo o nekdanji veličini in bogatstvu mesta, kot je ta hiša na nekdanjem ribjem trgu

ki pa je še danes prikazan na fasadi.

Čeprav nekateri trgi še do danes niso dosegli načrtovane zasnove, kot je ta trg pred mestno cerkvijo

Sv. Štefana, ki v sebi nosi kar nekaj nedokončanih fresk.

Čeprav so verjetno naredili zelo ambiciozen načrt, kako bi naj poslikave povsem zapolnile

cerkvene zidove, se je okraševanje cerkve nenadoma prenehalo

in je cerkev "neposlikana" še po stoletjih.

Ima pa tudi znani motiv jagnjeta na knjigi s sedmimi pečati, ki ga od Lepoglave dalje, najdem skoraj v vsaki cerkvi.

Največja in verjetna najstarejša cerkev v Konstanci je veličastna stolnica, (v kateri je običajno zasedal koncil)

danes pred njo plapolajo tudi zelo znane zastave

in ki jo krasijo veličastna izrezljana vrata

pa tudi sicer, je njena notranjost polna zanimivih motivov.

kot npr. ta zaskrbljena mati...

Renski obrambni stolp

Kipar Peter Lenk, ki je postavil zloglasno Imperijo je postvail tudi zelo svojevrstni slavolok zmage imenovan tudi Laubebrunnen.

N široki ulici Laube je tudi osrednja protestantska cerkev s spomenikom Janu Husu

Na glavni ulici v mestu je tudi zanimiv vodnjak v spomin konstanškemu premirju

ki ga je tu z Italijani podpisal cesar Friderik Barbarosa

Friderik Barbarosa je menda umrl med kopanjem v reki, a vseeno ne tako mučeniško, kot sta med koncilom bila sežgana čeha Jan Hus in Hieronim Praški. Hus je navzlic kraljevim zagotovilom po varnosti in imuniteti končal na grmadi. Čez eno leto pa mu je sledil še Hieronim Praški, ki je bil sežgan prav na dan pred 600 leti, ko sem se v Konstancipotepal sam. Jan Hus je verjetno širše poznan, za Hieronima, pa mnogi ne vedo, da je bil češki mislec, reformator in univerzitetni profesor, ki se je šolal v Oxfordu, Parizu, Heidelbergu in Kolnu. V Konstanco se je odpravil (navzlic opzorilom), da bi rešil prijatelja Jana Husa. Po dolgi ječi in sojenju pa je bil sežgan na istem mestu kot že prej prijatelj Jan Hus. Krvnik, ki je prižgal grmado, je po običaju prižgal ogenj za žrtvinim hrbtom, vendar mu je Hieronim menda odgovoril, naj prižge pred njegovim obličjem: "Ne, zažgi pred menoj! Če bi se bal, ne bi zdaj bil tu!"