Na počitnicah v Lenartu

...  je vedno fajn:

- ker lahko cartamo živali 

 

- se veliko igramo zunaj:

 

- nabiramo in sušimo zelišča:

 ustvarjamo:

 

 in smo dolgo v pižami.

  

Miške imjo rojstni dan

Včasih imajo rojstni dan tudi domače živali, mar ne ?

Na Kofce ali en zelo pester dan 2

Ob vrnitvi iz Avstrije smo v Podljubelju zavili še proti kmetiji Matizovec in "mimogrede" šli še na znano in otrokom zelo prijazno planino Kofce. Obiskali smo jo že velikokrat, a še nikoli je nismo osvojili tako zlahka kot tokrat, ko je Maša celo pot (gor in dol) pripovedovala pravljico (kaj pravljico sago) o pustolovščinah gamsa Zlatoroga in o njegovih bitkah in spopadih z zmaji in krokodili.

 Zelo zanimivo igrišče za otroke.

 Greben Košute. Malo Kladivo, Veliko Kladivo...

domorodci

 Veselo v Kamnik...

Doma pa nas je čakala že večerja

 in pravljica za lahko zadnjo skupno noč.

En zelo pester dan 1

Že pred dvema letoma sem skoraj pomotoma našel podatek, da po Rožu vsak vikend v poletnem času po ozkotirni (?) progi vozi parna lokomotiva. V bistvu vozi redno le med Borovljami in Svetno vasjo (cca 6 km), le parkrat na leto pa svojo vožnjo podaljša vse do Beljaka.

Ker sta se Maša in Filip zjutraj zagledala v knjige o živalih, je bilo potrebno kar nekaj diplomacije, da sem ju uspel prepričati v izpolnjevanje že prej zastavljenega načrta. V zameno pa sem jima moral celo obljubiti, da lahko zraven na pot vzameta vsak svojo miško.

  ... no Mašini res težko rečemo miška.;-)

 No v Borovljah smo videli enega najmlajših strojevodij.

 

Vožnja s parno lokomotivo je bila nam in miškama zelo zanimivo doživetje, še posebej Maša in Filip pa sta bila zelo presenečena nad smradom v vagonih blizu lokomotive.

V Svetni vasi je bil le nekaj minutni postanek za kratek sprehod ina pa da so v kotel lokomotive dolili vodo.

No pravzaprav po progi vozita dve lokomotivi, ampak tega jaz nikoli ne bi opazil, če ne bi z menoj bil Filip, ki je iz spletnih prospektov dobro poznal progo in na naši lokomotivi takoj pogrešal nek rdeč zatič na cisterni lokomotive in me vztrajno opozarjal, da mora nekje biti še ena lokomotiva. Našli smo jo v remizi v popravilu.

 Na kakšni polovici poti nazaj, se vlak ustavi na fiktivni železniški postaji, od koder lahko potniki posnamejo najlepše fotografije vlaka, ki se v ta namen zapelje nekaj sto metrov nazaj in nato spet mimo fotografov. 

Nato se še enkrat ustavi in spet pobere navdušene fotografe.

 

Ker smo se po vrnitvi v Borovlje preveč fotografirali in gledali lokomotivo, ki se je pripravljala na vrnitev, nam je odpeljal tramvaj in v muzej smo se odpeljali z zelo starinskim avtobusom. V njemu je bil Filipu najbolj hecen velikanski šoferjev volan.

 Super frajer POTREBUJE super avto. ;-)

Makete vlakcev, ki jih lahko upravljajo otroci.

 Puch ali Tomos ?

Po ogledu zanimivega a precej neurejenega in prenatrpanega muzeja smo se s prepolnim tramvajem vrnili na železniško postajo Borovlje, kjer nas je čakal avto.