Opčin kar po cesti. Ker sem pri mojih prejšnjih obiskih Trsta zmeraj pogrešal oglede najstarejšega dela mesta na griču Sv. Justa, smo tokrat naš ogled začeli prav tam. Pri načrtovanju poti sta se še posebej izkazala sestrična Bernarda in njen Tomaž, ki sta nas tja popeljala že za prvi maj, hkrati pa sta nam s poznastvi s sestrama Dolhar razjasnila in razrešila marsikatero neznanko.
Teta Verica "v akciji"
Teta Verica "v akciji"
Sara, Martin in Zinka
Tržaška katedrala Sv. Justa od zunaj
in odznotraj.
ostanki antične bazilike pred gradom.
Cerkev smo si sicer še utegnili pogledati, a začetek maše malteškega viteškega reda, nam je preprečil natančnejše ogledovanje cerkve. Po spustu v mesto mimo amfiteatra in Borznega trga smo se ustavili na kavi na velikem trgu Enotnosti. Tam smo zelo mimobežno srečali Milana Pahorja, nato pa smo se odpravili proti romantičnemu (a hkrati zelo nesrečonosnemu) dvorcu Miramare.
Na poti do gradu Miramare
in pred njim.
Janezova Klavdija nas je tam peljala skozi lepe a tesne dvorane dvorca, ki si ga je zgradil cesarjev brat Maksimiljan Habsburški, ki pa je žal svoje mlado in ambiciozno življenje končal že pri 34 letih v kot nesojen mehiški cesar. Grad s Charlote pa je ostal in je še danes, prava turistična atrakcija, čeprav dejansko nima tako bogate in zanimive zgodovine, kot bližnji devinski grad.
Iz Miramara, oz natančneje iz sosednje (in precej starejše) vasice Grljan smo se nato z ladjico tržaškega potniškega prometa za vsega 1,7 EUR odpeljali do Sesljana (Sistiane) kjer smo se lahko namočili v morju in si v Jadralnem klubu Čupa ogledali tudi repliko starodavnega debelnega plovila "Čupa".
Popotovanje smo zaključili v Križu / Santa Croce na igrišču šprtnega društva Vesna, kjer nas je sprejela Sonja Sirk. Z njo nas je seznanil domačin in ladijski inženir Franco Cossuta, ki si je vzel ogromno časa, da nas je popeljal po celi vasi, nam razložil zgodovino in pomen tisočletne prisotnosti Slovencev na jadranski obali ter nam na zelo nazoren način pokazal, kako se razlikuje kmečki od ribiškega dela vasi.
Domov smo se zato odpravili šele v poznih večernih urah.
