»Po sledeh ostankov kočevskih staroselcev«

Kočevska je gozdnata dežela, ki jo najpogosteje povezujemo z medvedi in nekaterimi pomembnimi zgodovinskimi dogodki iz naše preteklosti. Vedeti pa moramo, da je to pokrajina, ki je bila pred več kot 600 leti naseljena z nemškimi prebivalci iz nekdanjih ortenburških posesti na zgornjem Bavarskem. V kolikor je bilo tam kaj njiv, so jih ti morali izkrčiti v stoletja trajajočem boju z gozdovi, a njivske površine so bile skalnate in le na posebno ugodnih ravninskih področjih dajale zadosten pridelek za preživetje, zato si je tamkajšnje prebivalstvo pogosto svoj vsakdanji kruh služilo z gozdarstvom in tudi s krošnjarstvom. Pomembno je tudi dejstvo, da so vseh šest stoletij ohranjali svoj jezik (zgornjenemško narečje) kočevarščino in da so se skoraj praviloma poročali le znotraj svojega naroda.

Usodno zarezo v življenje Kočevarjev, ki so predstavljali največji otok nemškega življa na Slovenskem, je povzročila druga svetovna vojna, saj so se po italijanski okupaciji Ljubljanske pokrajine jeseni 1941. leta večinsko odločili za selitev v Tretji Rajh, po njegovem koncu pred sedemdesetimi leti, pa je to pomenilo tudi izgubo večstoletne domovine, ki je v novih družbenih razmerah postala središče zaprtega in skrivnostnega območja Kočevske. 

Ogled muzeja Kočevje 

Obisk grobišča pod Krenom 

 

Ogled ostalin nekdanje kočevarske vasi Trnovec

obisk grobišča Macesnova gorica

Žaga Rog

Pragozd Rajhenau

Baza 20

Ogled Kočevarskega kulturnega centra Občice

 

 

polhi