Danes zjutraj nisva imela prav nobenega namena iti na Veliko planino, želela sva se le malce in na hitro razhoditi, ker me je prav neobičajno močno bolel hrbet. Ko sva šla od doma je bila prva izbira Kašna planina ali Kranjska reber, potem pa je avto skoraj sam zavil proti Mali planini in planinski koči na Kisovcu, ker je v bistvu nerealno pričakovati, da me bo tja peljal kdo drug. ;-)
Dom na Kisovcu.
Izpred doma na Kisovcu je nepričakovano lep pogled na Kamnik
oslovska idila
Planina na Kisovcu, ki je bila izhodišče izleta je še kak kilometer oddaljena od doma.
pot do Male planine traja le dobre pol ure, a je kar strma.
Zgoraj pa naekrat množice ljudi in živali, lahko bi celo rekel kopica zdolgočasenih in dodobra turistov navajenih krav.
Obisk in hrup je bil tokrat na planini res ogromen.
tako, da sem bil kar presenečen, da ni bilo skoraj nikogar v planšarskem muzeju: v Preskarjevi domačiji, ki je ohranjena in opremljena s staro avtetično opremo.
Planšarjeva postelja je bila postlana le s travo in ovčjo volno.
ognjišče brez dimnika
čajnica :-)
trniči so kepice trdega in v dimu presušenega sira.
polička z latvicami za mleko
vrata v Preskarjevo domačijo so obita s kovino ameriškega bombnika B17 (leteča trdnjava), ki je 29. maja skušal neuspešno pristati na pobočju Velike planine.
Še njbolj zanimivo, pa se mi je zdelo opazovati s kakim navdušenjem se ljudje slikajo s kravami in kako grozno nazainterisirane so krave ob tem. ;-)
Ni komentarjev:
Objavite komentar