Ker smo v nedeljo gledali iz Kamniškega sedla proti slapu Rinka, smo si zdaj šli še ogledati pogled na sedlo iz druge strani.
Ker smo pred dnevi brali pravljico o nesrečnem velikanu, ki je zaradi srajce izgubil ženo smo se seveda najprej ustavilili ob Savinji. Presihajočega studenca sicer nismo videli, a vseeno smo obplezali
veliko kamnito iglo in njeno uho skozi katero je menda vse do leta 1894 vodila edina pot ob Savinji do Solčave.
Nato smo se odpeljali še v konec Logarske doline
in šli najprej do slapa Rinka
se 100 x slikali
in občudovali kako velik je slap, ki se je zdel na Sedlu le kot majhen slapič.
Seveda smo "popili" tudi izvir Savinje
in šli vse do koče na Okrešlju,
kjer smo imeli malico in počitek
pred novimi plezalnimi podvigi.
za kar smo bili seveda tudi ustrezno nagrajeni s posladki
in krasnimi razgledi
vse do Kamniškega sedla.
Čeprav smo sprva nameravali še čez Pavličevo sedlo do Avstrije pa smo utrujeni raje zavili v Kamnik, kjer nas je čakalo toplo stanovanje in še bolj topla postelja.
Ni komentarjev:
Objavite komentar